Kratka zgodovina orgel v Cerkljah
O tem, kakšne, če sploh, so bile orgle v stari cerkljanski farni cerkvi, ni nikakršnih pisnih virov.
Ivan Lavrenčič v Zgodovini cerkljanske fare (leta 1890) pa o orglah zapiše naslednje:
,,Orgle – zadnja omara – so iz leta 1822; izdelal jih je Rumpel za 1600 goldinarjev.; prenovil in sprednjo omaro pomnožil je pa l. 1874 Malahovcky in računil za to 1200 goldinarjev. Pomanjkljivo delo zboljšal in dovršil je l. 1877 France Goršič. Orglje imajo danes dva manuala in 26 spremenov’’.
Verjetno so bile to prve orgle v novi cerkljanski cerkvi. Staro cerkev so podrli in na istem mestu začeli graditi novo v letu 1777. Cerkveno ladjo in zvonik so končali do leta 1783. Prezbiterij pa so prizidali šele v letih 1818 in 1819. Ali je bil v tem času dograjen tudi kor, ni podatkov, so pa že čez nekaj let na kor postavili orgle, o katerih piše Lavrenčič. Lavrenčič sicer piše, da jih je izdelal orglar Peter Rumpel, vendar poznavalci orglarstva menijo, da orgelska omara in razpored piščalja prepričljivo kaže vse znake orglarja Johanna Gottfrida Kunatha.
Naj bo to tako ali drugače, dejstvo je, da se je od teh orgel do danes ohranila samo orgelska omara z vsem okrasjem in kipi. Notranjost pa je bila kar trikrat spremenjena.
Prvi je leta 1874 orgle predelal in povečal orglar Ferdinand Malahovski. Dodal je pozitiv na korno ograjo in na novo izdelal igralnik.
Ta predelava ni bila posrečeno izvedena, zato je že leta 1877 orglar Franc Goršič orgle ponovno predelal. Očitno pa je tokrat predelava in izboljšava bolje uspela, saj so orgle pele še naslednjih 63 let, imele so dva manuala in 26 registrov.
Leta 1940 so dotrajani mehanski inštrument odstranili in v nekoliko povečano staro omaro je orglar Franc Jenko iz Šentvida nad Ljubljano postavil sedanje orgle. V župnijskem arhivu se je ohranilo nekaj dokumentov, ki pričajo o dejavnosti v zvezi s postavitvijo teh orgel.
Tako v arhivu najdemo prošnjo župnika Janeza Črnilca Škofijskemu ordinarijatu v Ljubljani za odobritev načrta za nove orgle in dokument o odobritvi dispozicije.
Dispozicijo oziroma izbor registrov (ohranil se je rokopis tega dokumenta) je pripravil cerkljanski rojak, skladatelj, stolni prošt dr. France Kimovec, ki je tudi vseskozi bdel nad izdelavo orgel.
Orgle so pnevmatske in imajo 45 registrov, ki so razporejeni v tri manuale in pedal, prvi manual ima 15 registrov, drugi 14, tretji pa samo 5, pedal ima 11 registrov.
O novih cerkljanskih orglah in o slovesnosti ob blagoslovitvi je na široko poročal tudi takratni tisk. Daljše prispevke najdemo v Slovencu, Gorenjcu in v Domoljubu. Zlasti na široko pa so se razpisali v reviji Cerkveni glasbenik, kar je razumljivo, saj so bile cerkljanske orgle v tistem času druge največje v Sloveniji. V podrobnem opisu orgel so med drugim zapisali: ,,Dispozicija je mikavna zlasti še zato, ker se posamezni manuali po značaju bistveno ločijo in tako predstavljajo troje, med seboj čisto različne orgle, ki se pa navzlic tej značilnosti – ali prav zavoljo te ostro začrtane samostojnosti – sijajno spajajo v veličastno enoto… …Posebnost teh orgel je register ,zvonovi’. Kovinske cevi so iz fosfornega brona, nemški izdelek. Izvrstno se dajo rabiti za razne namene, posebno lepo in učinkovito se z zvonovi npr. vpelje ljudsko petje. To so prvi zvonovi ne le v Jugoslaviji, ampak sploh na Balkanu; vzbujajo pa velikansko pozornost”.
Orgle so v 83 letih uporabe izgubile ves sijaj in so danes le bleda senca takratne mogočne kraljice glasbil, so kot starka, ki onemogla prosi pomoči.
Jožef Močnik