Na začetku zagotovo zvok. V osnovni šoli sem se učil klavir, ki pa sem ga potem zanekaj let pustil ob strani. Moj starejši brat, Damijan, ki je danes skladatelj in profesorna Akademiji za glasbo, je že takrat vodil v Cerkljah župnijski zbor. Ko je moral kvojakom, ni bilo nikogar, ki bi ga nadomestil. Takrat so se spomnili name in sem začel. Klavir je osnova, vendar ni zadosti, ker orgle zahtevajo še eno stopnjo več, ker niso dovolj roke, ampak moraš znati uporabljati tudi nogi. Začel sem kar igrati, saj je klaviatura enaka klavirski in poleg tega na začetku igraš bolj preproste skladbe, znogo »pritisneš sem in tja kak ton«.
Kasneje sem se vpisal na orglarsko šolo na Teološki fakulteti v Ljubljani, ki je pravzaprav štiriletni tečaj: vsako soboto jeteoretični pouk in dvakrat na teden pouk inštrumenta. Po štirih letih sem dobildiplomo za organista. V času, ko sem študiral na višji zdravstveni šoli in postal ing. radiologije, so bile orgle moj vzporedni študij.
Ampak mene je res prevzel zvok. V Cerkljah so namreč orgle precej velike, imajo 45 registrov, kar pomeni, da ko si odprl vse registre in zaigral, je mogočno zadonelo, vresnici kar zagrmelo. In ko igraš tak instrument imaš občutek, da obvladuješ vesolje,da si vsemogočen in ta občutek te ne izpusti več. Poleg tega so bile orgle že takrat vslabem stanju in ko si klical mojstra za popravilo, kar ni in ni prišel, zato sem poskušal in tudi uspel nekatere stvari urediti sam. Ugotovil sem, kako orgle delujejo in popravil, kolikor se je dalo. Tako me je pritegnila še tehnična plat.
Želja, da se ukvarjam z orglami je že bila, vendar nisem vedel, kakšne sploh bodo možnosti. Da bom igral orgle, sem vedel, glede izdelave orgel pa še ne. Takrat sem spoznal gospoda Braneta Koširja, ki je kasneje postal vodja Škofijske orglarske delavnice v Mariboru. Začelo pa se je leta 1990 takole: izvedel sem, da v Stični postavljajo nove orgle. Vedel sem, da je profesor Edo Škulj, ki me je poučeval na orglarski šoli, naredil dispozicijo orgel v Stični, torej izbor registrov. Zato sem ga vprašal, če bi se dalo v Stični to kaj pogledati. Odgovoril mi je, da to ne bi bil problem, da naj kar pokličem in se dogovorim. In res sem poklical. Patri so me prijazno povabili, da naj pridem, da bom lahko pomagal in da bom kar pri njih stanoval. In ko so te orgle postavljali, sem živel v samostanu in hkrati videl, kako so orgle sestavljene in kako poteka delo.
Naslednja stvar je bilo povabilo cerkljanskega kaplana Štefana Paulija, ki je dobil svojo župnijo Loški Potok in so bile v tisti cerkvi orgle praktično zanič. Poklical me je, če bi jih popravil. Res sem se lotil dela, vmes pa spoznal Braneta Koširja, ki je bil doma iz sosednje župnije Sodražica. On je že toliko vedel o orglah, da jih je praktično znal sam izdelati: obnovil je manjše orgle, ki so bile v tako slabem stanju, da je moral veliko delov na novo narediti. Brane je šel nato v Maribor, kjer je zelo hitro postal vodja orglarske delavnice, ki je bila ustanovljena leta 1989. Delavnica je že poslala nekaj ljudi na šolanje v Nemčijo, ki pa se, razen enega, v delavnico niso vrnili. In začela sva se dogovarjati, da bi prišel v Maribor, ker rabijo nekoga, ki orgle zna tudi igrati, za intonacijo, za zvočni del … in sem se nato odločil, da grem.
Od leta 1991 do 2000 sem bil v Mariboru zaposlen kot intonater. Čez teden sem bil tam, za konec tedna sem hodil domov, v Cerklje. Ves čas sem pa imel željo, da odprem svojo delavnico. Tako sem poleg redne službe že leta 1998 odprl obrt. Najprej sem opravil nekaj popravil, kaj kmalu pa sem dobil naročilo za prve nove orgle, ki so bile tudi precej velike, saj imajo kar 37 registrov na treh manualih in pedalu. Te prve orgle stojijo v župnijski cerkvi v Naklem in so bile blagoslovljene v letu 2000. Z načrtovanjem smo začeli že kakšno leto prej. Za to zahtevno delo se je pri meni zaposlil stric Jožef, oče Štefan pa je poskrbel za zunanji izgled orgel. Orgle smo nato skupaj zmontirali in intonirali.
Za delavnico sem doma najprej nekaj prizidal, vendar je bilo premajhno, tako da imam tam sedaj samo pisarno. Potem sem vzel v najem prostore, a so bili tudi hitro premajhni. Nato je mizar Janez Boštic, s katerim že od začetka sodelujem, postavil novo delavnico in imam sedaj en del pri njem v najemu, hkrati pa on za nas izvaja tudi mizarska dela. Orgle imajo namreč zelo veliko lesenih delov.
V Sloveniji so to dvoje orgle: prve so v Adergasu, v župniji Velesovo. Tam so orgle zgrajene v slogu saškega baroka, nemške baročne orgle, zelo specifične iz predela, kjer je deloval Johann Sebastian Bach. Zgrajene so po vzoru orgel, za katere je on pripravil dispozicijo. Izdelal jih je Zacharias Hildebrandt in stojijo v mestu Naumburg. To je bila osnova za orgle v Adergasu. Seveda so tiste v Naumburgu večje, te v Adergasu so prilagojene cerkvi, prostoru in sredstvom, ki so bila na voljo. Imeli smo pomoč strokovnjaka iz Dresdna, ki se s temi orglami ukvarja že celo življenje. Za nas je bil to zelo uspešen projekt, ki nam je potem odprl pot tudi v Skandinavijo.
Druge so v Plečnikovi cerkvi v Šiški, ki so povsem drug svet, so francoske romantične orgle, takšne kakršne so v Franciji gradili na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Zelo so primerne za izvajanje francoske simfonične orgelske glasbe. Orgle v Šiški so hkrati tudi naše največje, kar smo jih do sedaj postavili. V tujini so to nove orgle v mestu Höör na Švedskem, in orgle v Oslu na Norveškem. Pravkar so v izdelavi nove orgle za Bratislavo na Slovaškem, ki bodo tudi nekaj posebnega.
Nathan J. Laube, docent za orgle na Glasbeni šoli Eastman (The Eastman School of Music) v New Yorku, mednarodni koncertni organist, je v priporočilnem pismu o Orgalstvu Močnik zapisal:
Z velikim veseljem pišem v dobrobit Tomaža Močnika in njegovega izjemnega dela vdelavnici Orglastvo Močnik. V zadnjih treh letih sem z užitkom igral na približno polducata njegovih inštrumentov, in preprosto menim, da v tem trenutku sodi mednajbolj nadarjene orglarje v Evropi. Vsi njegovi inštrumenti so tehnično popolni in šepomembnejše, vedno posedujejo lep, zanimiv, koherenten in resnično svojstven zvok. V obdobju enega leta izvedem okrog 50 ali 60 orgelskih recitalov po celem svetu. Zame je to priložnost, da lahko igram in obenem preizkusim veliko instrumentov, ki so jih podjetja v ZDA, Nemčiji, Franciji, Združenem kraljestvu, Avstriji, itd. izdelala vzadnje času – podjetja, ki so v svetu zelo slavna in znana. Resnično verjamem, da jim je Močnik enakovreden, če ni celo bolj nadarjen izdelovalec in intonater kot večina teh slavnih podjetij. Vsakdo bi bil srečen in blagoslovljen, če bi bile njegove orgle izdelane v njegovi delavnici.
V zadnjih treh letih sem imel trikrat priložnost, da sem igral na njegove orgle v Šiški, ki so veličasten primer sodobnega inštrumenta, ki je izdelan po vzoru tradicije, ki jo je uveljavil Cavaillé-Coll v 40 letih 19. stoletja v Franciji. Glede na to da sem živel dve leti v Toulousu, da sem v Parizu dve leti igral na orgle Cavaillé-Coll v Katedrali Svete Trojice (Ameriška Katedrala) in se pogosto vračam v Francijo, da izvajam recitale na orglah Cavaillé Coll, lahko rečem, da originalni inštrument zelo dobro poznam in sem ga preštudiral v globino. Močnik je ujel duha tega inštrumenta bolje kot večina, dasiravno ni imel idealnih pogojev dela, kot na primer najboljših razpoložljivih materialov. Orgle imajo pojočo in orkestralno “Fonds d’orgue,” (izbor registrov, ki jih je zelo težko intonirati v pravem razmerju), poetične prepihujoče registre in čudovite nihajoče registre in navdušujoč zvok celotnih orgel. Po mojem mnenju v ZDA dodanes še nihče ni izdelal tako dobrega inštrumenta v francoskem stilu 19. stoletja.
Izjemno dobro poznam tudi njegove orgle v Velesovem, ki so izdelane po vzoru Hidebrandta in Bachovega kroga orglarjev. Tudi v ta inštrument je Močnik z veliko inteligence in spoštovanja ujel duha teh izjemnih osrednje nemških orgel. Vsak posamezen register ima svoj značaj, je lepo uravnotežen, zanimiv in barvit. Osnoven zvok polnih orgel (Organo Pleno) ni rezek ali premočan, ampak čvrst, fleksibilen,živahen in poln svečanosti, ki je bila lastnost, ki jo je J. S. Bach vedno občudoval.Godala in flavte so instrumentalne, medtem ko so jezičniki občudovanja vredni. Pravaradost je raziskovati glasbo 18. stoletja na tem inštrumentu.
Hans Fagius, koncertni organist, profesor za orgle na Kraljevi danski akademiji zaglasbo v Kopenhagnu je februarja 2009 o Močnikovih orglah v Velesovem zapisal:
Marca lani sem imel čudovito priložnost, da sem videl in igral na nove orgle vžupnijski cerkvi v Velesovem, ki jih je leta 2007 izdelalo Orglarstvo Močnik, Tomaž Močnik. Spominjam se, da sem že v eni uri ugotovil, da je inštrument nad vse zadovoljiv v vseh pogledih. Orgle na lep način odražajo stil Gottfrieda Silbermanna in Zachariasa Hildebrandta s Saške iz prve polovice 18. stoletja, iz obdobja, ko je v deželi ustvarjal J. S. Bach. Velik in premišljen izbor je neke vrste mešanica stilov obeh orglarjev, a s poudarkom na Silbermannu. Spominjam se, da je bil odziv orgel občutljiv in neposreden, točno tak, kot si ga želiš za baročni repertoar. Intonirane so izjemno kvalitetno, tako da iz njih izvabiš bogastvo različnih ustničnih registrov, posameznih jezičnikov in briljanten zvok polnih orgel (Organo Pleno), kot ga zahtevajo Bachova velika dela. Orgle omogočajo izvedbo vseh del Bachovega repertoarja. Zame so bile ene najboljših in najbolj prefinjenih novih orgel v tako imenovanem Bachovem stilu, kar sem jih imelpriložnost igrati. Žal mi je le to, da so tako daleč!
Lani sem v Orglarstvu Močnik naročil hišne orgle. Stojijo v precej majhni študijski sobi (38 m2) a so intonirane, tako da popolnoma ustrezajo sobi. Zdi sem pravi čudež, da lahko orgle s 13 registri intoniraš tako, da zvenijo prefinjeno, nežno in mehko a se hkrati ohrani pravi značaj posameznih registrov, ter da lepo zaigrajo v mali in akustično suhi sobi. Igranje nanje je enostavno popolno, lahko igram izredno širok repertoar različnih stilov in zame so sanjske orgle, tako visoke kvalitete kot jo redkokje najdeš.
Hans Fagius je o orglah iz delavnice Orglarstvo Močnik, ki so jih postavili v cerkvi v mestu Höör na Švedskem, zapisal:
“Nove orgle v cerkvi v mestu Höör, ki jih je izdelal Tomaž Močnik, so v vseh pogledih izjemen instrument. Izdelane so po vzoru tipa orgel, ki jih je v prvi polovici 18. stoletja izdelal Gottfried Silbermann na Saškemin z dodatki južno-nemških orglarjev iz istega obdobja in so popoln inštrument za glasbo Johanna Sebastiana Bacha, edinstvene v Skandinaviji. Pri gradnji orgel so se držali Silbermannove zamisli in igranje nanje ti daje popolnoma naraven občutek. Intonacija ali zvočna podoba orgel je v celoti najvišje kvalitete. In čeprav so orgle v svojem bistvu Bachove orgle, nanje lahko izjemno lepo izvajamo širok repertoar nemške in celo francoske pozno baročne glasbe kot tudi zgodnjo romantično glasbo še zlasti nemško.
Hans Fagius, ki se za gradiva in informacije toplo zahvaljuje vikarju Peru Andersu Sandbergu in organistu Svenake Svenssonu, je o Močnikovih orglah v Švedski cerkvi v Oslu na Norveškem zapisal:
Orgle imajo res le 19 registrov, vendar dajejo vtis bistveno večjih. Tomaž Močnik je že večkrat dokazal, da je s svojo ustvarjalno fantazijo sposoben iz omejenega nabora registrov pripraviti dodatne zvočne barve in možnosti. V treh dneh igranja in uživanja na orglah sem postajal vse bolj navdušen. Čeprav se zdijo samo skromne prezbiterijske orgle, dobiš vtis, da igraš na ogromen inštrument z mogočnim plenom in neskončnimi možnostmi zvočnih kombinacij. Intonacija je izvrstna – od širokih in pojočih principalov, preko značilnih flavt do barvitih jezičnikov. Tu se je Močnikov talent odličnega intonaterja res najbolj izrazito pokazal.