Že od vsega začetka razmišljanja o postavitvi novih orgel na kor cerkljanske cerkve je bilo jasno, da je k temu delu treba pristopiti zelo previdno in s spoštovanjem do sedanjih orgel, kajti sedanje orgle so s svojo podobo imenitna protiutež veličastnemu glavnemu oltarju. Glavno vodilo pri načrtovanju novih orgel je bilo, kako ohraniti razkošno, a hkrati elegantno podobo zdajšnjih orgel v novi orgelski omari in zagotoviti dovolj prostora za umestitev sodobno koncipiranega inštrumenta.
Sedanje orgle so pnevmatske, kar pomeni, poenostavljeno povedano, da signal od igralnika do piščali poteka po drobnih cevkah. Ta sistem, ki se je uveljavil pred dobrimi 100 leti in predstavlja le slepi rokav v tehničnem razvoju orglarstva, ima mnogo pomanjkljivosti. Dve najpomembnejši sta: množica sestavnih delov, ki so podvrženi zelo hitremu staranju in nezmožnost vpliva organista na samo izgovarjanje piščali in s tem tudi na kvaliteto muziciranja.
Nove cerkljanske orgle bodo mehanske. To je sistem, ki se je razvijal dolga stoletja in ga je na začetku 20. stoletja skoraj izpodrinila pnevmatika. V Sloveniji so se mehanske orgle ponovno začele uveljavljati v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Pri mehanskih orglah so tipke v klaviaturi povezane z ventili v sapnicah pod piščaljem s sistemom kotnikov, tankih letvic in gredi, kar omogoča neposredni stik organista z orglami, posledično pa zelo natančno igranje in odzivanje inštrumenta na organistovo tehniko igranja.
Mehanske orgle zaradi svojega notranjega ustroja potrebujejo nekoliko več prostora kot pnevmatske. Če želimo na cerkljanski kor postaviti sodobno glasbilo v zvočnem obsegu sedanjega, moramo to upoštevati. Po površini nove orgle ne zavzemajo bistveno več prostora, bo pa prostornina orgelske omare veliko bolj racionalno izkoriščena.
Že sedanje orgle zasedajo poleg osrednjega dela kora tudi prehod med korom in zvonikom ter večji del zvonika. Tudi nove orgle zavzemajo približno isti prostor, le da je glavna omara potisnjena bolj k zadnji steni kora in nekoliko razširjena.
Orgle bodo razdeljene v štiri glavne sklope:
Organist ”upravlja” z orglami preko igralnika, ki bo nameščen v osrednjem delu kora, takoj za pozitivom na korni ograji. Na njem bo imel na voljo štiri manuale, to je klaviature za igranje z rokami in en pedal, to pa je klaviatura za igranje z nogami. Poleg tega pa še množico gumbov, s katerimi bo izbiral registre, to je posamezne skupine piščali iste zvočne barve oziroma karakteristike.
Preostali prostor na koru bo namenjen predvsem pevskemu zboru, za katerega bodo postavljeni praktikabli. Manjši del pa bo namenjen tudi ostalim vernikom. Na obeh straneh je predviden prehod za prihod in odhod sodelujočih. V ta namen sta po novem izkoriščeni obe stopnišči na kor. Do sedaj je bilo za pevce na voljo samo eno, kar pa ob morebitnem nenadnem prisilnem zapuščanju kora ni ravno primerno.
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije v Kulturnovarstvenih pogojih za umestitev novih orgel v cerkljansko cerkev določa, da mora podoba novih orgel ustrezati estetiki baročne arhitekture in mora biti popolnoma skladna s prostorom.
Da bo to zagotovljeno, bo ohranjeno vse okrasje in kipi dosedanjih orgel, bodo pa nekoliko prerazporejeni, vendar le toliko, kolikor zahteva nova arhitektura omare. V enakem stilu bodo izdelani tudi vsi elementi, ki so potrebni za širitev pročelja orgel. Pri oblikovanju dodanih polj so kot vzor služile omare orglarskega mojstra Johanna Gottfriedha Kunatha, ki je pred 200 leti izdelal tudi dosedanjo orgelsko omaro v Cerkljah. Pred dokončno odločitvijo o zunanji podobi orgelske omare pa bo treba izvesti še sondiranja, oziroma ugotoviti originalno poslikavo stare omare.
Pred postavitvijo novih orgel bo treba utrditi tla kora z armirano betonsko ploščo. Za postavitev pozitiva pa vbetonirati jeklene nosilce in prilagoditi odprtino na korni ograji. Po mnenju statika pa je nujno tudi sanirati celotno konstrukcijo kora.
Jožef Močnik