Damijan Močnik
Razlogi za nove orgle
Sedanje orgle so dotrajane
Prvič sem na cerkljanske orgle zaigral kot 14-letni mladenič in bil očaran nad mogočnostjo zvoka, ki se je izpod mojih prstov razlival po naši veličastni baročni cerkvi. Že čez nekaj let igranje ni bilo več ravno brezskrbno, saj so se začele pojavljati težave. Včasih določene piščali niso zapele, včasih so zapele same od sebe, tipke na klaviaturi so se zatikale …
Ko je prišel za župnika v Cerklje Stane Gradišek, smo na ogled orgel povabili orgelskega mojstra Antona Jenka, sina Franceta Jenka iz Šentvida, ki je leta 1940 postavil nove orgle na cerkljanski kor, z željo, da orgle obnovi. Mojster je po premisleku sporočil odločitev, da ne more sprejeti obnove orgel, ker so zaradi lesnih insektov v tako slabem stanju, da obnova ni mogoča. Prinesel nam je nekaj rezervnih delov, da smo več kot desetletje popravljali manjše in večje okvare, tudi med mašo je bilo včasih potrebno vstopiti v orgelsko omaro in kaj popraviti, da smo sploh lahko nadaljevali z uporabo orgel. Sčasoma pa je to postalo prenevarno, saj je postala orgelska omara in vezni deli v notranjosti že na pogled popolnoma preluknjani in uničeni od lesnih črvov.
Že pred desetletjem smo se zavedali, da moramo začeti razmišljati o novih orglah, vendar je bilo najprej potrebno obnoviti cerkev in oltarje. Sledil je nesrečen požar župnijske dvorane, zato nam ni preostalo drugega kot potrpežljivo čakanje in upanje, da orgle vsaj še nekaj časa zdržijo.
Sedaj je stanje orgel v resnici zelo slabo in so pred kolapsom, kar sta v svojih izvedenskih mnenjih potrdila orgelska izvedenca dr. Matjaž Ambrožič in doc. Dalibor Miklavčič, pa tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine. Mislim, da to občasno tudi vsi slišite. Ko med mašo nepričakovano zapoje piščal ali po končanem igranju še nekaj časa s kora kaj piska, to ni nerodnost organista, ampak okvara v orglah. Vsaj tretjina piščali ni več uporabna in omara pozitiva (dela piščali na ograji kora) je v zelo slabem stanju.
Delovna skupina za projekt novih orgel
Oblikovali smo skupino za nove orgle, ki jo vodi Robert Rupnik, v njej pa smo združeni tisti, ki se v Cerkljah ukvarjamo s cerkveno glasbo, in tisti, ki jim je dobra cerkvena glasba pri srcu.
Bom zelo oseben. Imam zelo lepo službeno in glasbeno kariero, izredno sem zaposlen, sodelujem pri mnogih projektih v Sloveniji in po svetu, pogosto sem v veliki stiski s časom. Večkrat sem že razmišljal, zakaj po več kot 40-tih letih še vedno vztrajam in imam ob torkih zvečer vaje s cerkvenim zborom in vsako nedeljo oblikujem glasbeno podobo bogoslužja. Z glasbo sem se aktivno začel ukvarjati v cerkljanski cerkvi, tu so moje korenine, čutim dolžnost, da s svojimi talenti skrbim za kvalitetno glasbo v cerkljanski župniji.
In sedaj, ko je nastopil skrajni čas, čutim veliko odgovornost, da pokrbimo za nove orgle, ki bodo tudi nam glasbenikom vzbudile novo inspiracijo, spet bomo lahko izvajali skladbe, ki jih sedaj ne moremo, mladi se bodo lahko učili igrati na orgle, lahko bomo imeli orgelske koncerte. Prepričani smo, da bo nastalo čudovito glasbilo, na katerega bodo želeli igrati glasbeniki ne samo iz Slovenije, ampak tudi iz tujine.
Nove orgle potrebujemo vsi
Vendar pa najbolj nove orgle potrebujemo vsi mi, župnija jih potrebuje, tisti, ki prihajajo za nami, jih potrebujejo, ker se orgle po današnjih standardih gradijo za 100, tudi 200 let.
Si predstavljate nedeljske maše brez orgel, poroke, ko mladoporočenca v tišini pristopata k oltarju, pogrebe, božične in velikonočne praznike brez orgel? Ali ne čakamo vsi vsako leto trenutka, ko duhovnik med velikonočno vigilijo zapoje »Slava Bogu na višavah« in se po dveh dneh tišine med bogoslužjem spet oglasijo orgle v vsem svojem sijaju? Mogoče se glasba na prvi pogled zdi in deluje kot nepotreben luksuz. Šele ko obstanemo v tišini, se zavemo njenega pomena za naše življenje.
Pri nas Slovencih je zelo pogosto tarnanje nad tem, kaj vse bi morala za posameznika narediti država, župnija, ta in ta skupnost… V tujini pa je velikokrat pri delovanju družbeno aktivnih ljudi zaslediti vprašanje: kaj jaz lahko storim za skupnost, župnijo, državo?
Mnogo manjših slovenskih župnij je v preteklih letih že zbralo dovolj denarja, da se lahko veselijo in so ponosni na nove orgle. Prepričan sem, da bo ta projekt vse župljane župnije Marije Vnebovzete in cerkljanske občane dobre volje še bolj povezal med seboj, saj ne bomo delali samo zase, ampak tudi za skupno dobro in dobro prihodnjih rodov.
Damijan Močnik