Kratek pogled v glasbeno preteklost cerkljanske fare
O začetkih umetne glasbe v Cerkljah in okolici nimamo nobenih pisnih podatkov. Zato smo za čas pred 19. stoletjem vezani le na ugibanje in sklepanje.
Prvi, za katerega lahko domnevamo, da se je z glasbo ukvarjal in da je bil mogoče tudi organist v Cerkljah, je prvi cerkljanski učitelj Ivan Borštnik. Za to domnevo imamo več utemeljitev. Ivan Borštnik je prišel v Cerklje na željo strica Mihaela Borštnika, cerkljanskega dekana, da bi ustanovil šolo. To se je res zgodilo 1788 leta. Gotovo je bil obenem organist, saj je bila takrat splošna navada, da učitelji skrbe tudi za petje in orglanje v cerkvi. Prva dva pisna podatka, ki se nanašata na cerkljansko glasbeno preteklost, sta iz začetka 19. stoletja.
Leta 1822 so napravili orglam novo omaro. Iz tega je jasno, da so bile orgle v cerkljanski cerkvi že mnogo prej, saj je bila omara že dotrajana. Verjetno so prejšnjo omaro prenesli še iz stare cerkve.
V letih 1824 do 1826 je bil učitelj in organist J. Škrjanc, ki je zelo dobro orglal in slabo učil, zato je bil kmalu prestavljen.
Polnih 21 let, od leta 1827 do leta 1848, je učiteljeval in bil ves čas tudi organist Karol Trček, ki je bil mogoče prvi učitelj Davorinu Jenku, vendar pa to ni dokazano.
Pomembna osebnost med cerkljanskimi glasbeniki 19. stoletja je bil Leopold Cvek. V Cerklje je prišel leta 1848 in tu deloval do leta 1855. V glasbeno življenje je pomembno posegel na dveh področjih: V šolo je vpeljal petje kot poseben predmet, kar do takrat ni bila navada na cerkljanski šoli.
V času, ko je deloval v Cerkljah, je izdal Svete pesmi (Celovec 1851), čez tri leta pa izredno pomembno delo, otrokom namenjeno pesmarico, Šestdeset pesem za cerkev, šolo in kratek čas. Ker je zagotovo med nastajanjem teh pesmi le-te sproti preskušal v razredu, so bili prvi pevci teh pesmi ravno cerkljanski otroci.
Leopold Cvek je eden pomembnejših slovenskih skladateljev 19. stoletja in marsikatera njegova pesem se še danes sliši s slovenskih korov, tudi cekljanskega.
Po Cvekovem odhodu je za učitelja in organista prišel Tomaž Rettauer, za njm pa Jurij Zupan.
Oba skupaj sta v Cerkljah službovala le leto dni. Vso drugo polovico 19. stoletja (od 1857 – 1898) izpolnjuje osebnost Andreja Vavkna, učitelja, organista in pevca, župana in poštarja, ustanovitelja gasilskega društva, skladatelja in kmeta. Na vseh področjih si je pridobil velik ugled. V tem zapisu pa nas zanima le Vavken kot organist, zborovodja in skladatelj. V šoli je dosegel, da je vsa šola pela kakor iz enega grla najlepše pesmi; (Učiteljski tovarš 1863).
Orglanje in zborovsko petje je postavil na zavidljivo visoko stopnjo. Ker je bil to za večino Cerkljanov edini stik z umetno glasbo, sta imeli ti dve dejavnosti velik kulturni in vzgojni pomen.
Kot skladatelj je izdal šest zvezkov Napevov cerkvenih pesem. Dva zvezka Glasov Gorenjskih pa ga uvrščata med prve, ki so na Slovenskem izdajali samostojne edicije posvetnih pesmi.
Kot skladatelj je izdal šest zvezkov Napevov cerkvenih pesem. Dva zvezka Glasov Gorenjskih pa ga uvrščata med prve, ki so na Slovenskem izdajali samostojne edicije posvetnih pesmi.
Vavken je ustvarjal predvsem vokalno glasbo. Inštrumentalne se je dotikal le toliko, kolikor je petju dodajal spremljavo. Bil je domiseln in izviren melodik, zato je mnogo njegovih pesmi ponarodelih in so še danes priljubljene pesmi za ljudsko petje (K tebi Jezus ljubeznivi, Kraljevo znamnje, Zapoj veselo, o kristjan, Spet kliče nas venčani maj itd.). Si lahko predstavljate božič brez njegovih pesmi: Pastirci, kam hitite, Zveličar dans se je rodil, O slava, Veselite se narodi itd.
Po smrti Andreja Vavkna (1898) je službo organista nastopil Jurij Malovrh, a le za zelo kratek čas. Za njim pa do leta 1904 Vavknov zet Josip Lapajne.
Prvi, ki se je v Cerkljah preživljal samo z glasbo je bil Nace Čebulj. Bil je šolan glasbenik. Ni bil samo organist, ampak tudi posvetni zborovodja, ki je menda s svojim zborom večkrat javno nastopal. Žal je še mlad umrl leta 1922.
Cerkveni pevski zbor okoli leta 1940
Prav tega leta se je v Cerklje vrnil domačin Franc Košnik. Bil je izšolani organist, imel je končano orglarsko šolo v Ljubljani. Službo je sicer sprejel, vendar zelo nerad, ker so bile takratne orgle stare in dotrajane. Verjetno je prav on nagovoril takratnega župnika Janeza Črnilca in rojaka, skladatelja Franca Kimovca za postavitev novih orgel v letu 1940. Poleg službe organista je bil tudi cerkovnik. Obe službi je opravljal do decembra leta 1968, ko je hudo zbolel in naslednje leto umrl.
Cerkveni pevski zbor Andreja Vavkna leta 1977
Naslednjih 17 let je cerkveni pevski zbor vodil in orglal Jožef Močnik. V tem obdobju se je cerkveni zbor močno okrepil in si nadel ime po bivšem cerkljanskem organistu in skladatelju Andreju Vavknu. Poskrbel je tudi za dobre materialne pogoje za delo. V župnijskem gospodarskem poslopju je zbor uredil prostorno pevsko sobo s primernim inštrumentom in ostalo opremo.
Mesto organista je v letu 1985 prevzel Damijan Močnik. Danes v Župniji Cerklje delujeta dva pevska zbora: mešani pevski zbor, ki ga vodi skladatelj in docent na Akademiji za glasbo v Ljubljani na oddelku za sakralno glasbo Damijan Močnik ob izdatni podpori organistke Damijane Božič Močnik in otroški pevski zbor pod vodstvom Irme Močnik. Otroški zbor običajno na orgle spremlja Ana Pavec.
Poleg mešanega pevskega zbora, ki v župniji deluje več ali manj redno že od sredine 19. stoletja, je v preteklosti delovalo še nekaj pevskih sestavov, ki so delovali le krajši čas. Leta 1969 je takratni organist Jožef Močnik ustanovil dekliški zbor kot pripravnico za mešani zbor, ki je deloval le dve leti in moški zbor, ki je deloval, vsaj občasno, do leta 1985.
Leta 1981 je takratni kaplan Matija Selan ustanovil otroški pevski zbor, ki ga je tudi sam vodil, na orgle pa ga je spremljal Damijan Močnik. Po Selanovem odhodu je vodstvo prevzel Damijan Močnik. Zbor je z leti prerasel v dekliški zbor in končno v ženski zbor, prestopil mejo samo cerkvenega petja in se uveljavil tudi na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Leta 2017 pa se je pridružil mešanemu zboru.
V letih od 1996 do 2010 je deloval Cerkveni mešani mladinski zbor pod vodstvom zborovodkinje Damijane Božič Močnik.
Pevski zbor animatorjev Cerklje je deloval v letih 2011 do 2015. V bistvu je bila to vokalno-inštrumentalna skupina, ki se je pod vodstvom Boštjana Grabnarja ukvarjala s sodobno krščansko glasbo.
Danes na podružnicah v župniji Cerklje delujejo še štirje cerkveni pevski zbori in sicer: na Spodnjem Brniku, Lahovčah, Zalogu in na Šenturški gori. Za podrobnejši zapis o delovanju teh zborov pa bi bila potrebna dodatna študija.
Zelo pomembna in odmevna dejavnost v župniji je bil Festival slovenske cerkvene glasbe. V letih od 1968 do 1977 je bilo osem koncertov, na katerih je bilo 71 zborovskih nastopov. Zbori so prihajali iz vse Slovenije in tudi iz zamejstva. To so bila v Sloveniji prva tako množična srečanja cerkvenih pevskih zborov, kar je bilo v času komunističnega enoumja posebno pogumno dejanje. V drugem obdobju od leta 1996 do 2008 pa je bilo 16 koncertov. Poleg vseh cerkljanskih zborov je na njih nastopilo še 62 izbranih zborov iz vse Slovenije.
Za popolnejši pogled v glasbeno preteklost kraja je nujno vključiti v zapis tudi posameznike in glasbene skupine, ki sicer niso neposredno delovali na cerkljanskem koru, vendar so pomembno prispevali k glasbeni podobi kraja in tako vplivali tudi na dogajanje na področju cerkvene glasbe v Cerkljah.
Rojak Davorin Jenko je eden pomembnejših skladateljev svoje dobe. Čeprav je večino življenja preživel v tujini, je mnogokrat prihajal v Cerklje na počitnice in prijateljeval z Andrejem Vavknom. Poleg obsežnih vokalno-inštrumentalnih del je napisal okrog 260 pesmi, od teh 40 slovenskih. Večina je dobro poznana tudi Cerkljanom.
Bistveno večji vpliv od Jenkovega, je na cerkveno glasbeno življenje v Cerkljah imel skladatelj dr. France Kimovec. Vedno je bil pripravljen pomagati in je kot mentor stal ob strani mnogim glasbenikom, ki so delovali v Cerkljah. Njegove pesmi so že stoletje nepogrešljiv del repertoarja slovenskih cerkvenih zborov. Odločilno vlogo je odigral pri postavitvi novih orgel v letu 1940 na kor cerkljanske cerkve. Orgle, za katere je napravil dispozicijo (izbor registrov), so bile v tistem času druge največje v Sloveniji in so pritegnile množice občudovalcev od blizu in daleč.
Tretji skladatelj, ki ga je treba omeniti pa je Janez Močnik. V letih ob 1968 do 1985 je rad priskočil na pomoč bratu Jožefu kot organist ali pa s primerno skladbo, saj je bil to čas prenove bogoslužja in je bilo pomanjkanje primernega glasbenega gradiva veliko. V zadnjih 150. letih je v Cerkljah delovalo tudi nekaj posvetnih glasbenih sestavov. Konec 19. stol. in v začetku 20. stol. je v Cerkljah deloval Podgorski kvartet. Ustanovil ga je Andrej Vavken, po njegovi smrti pa ga je vodil Andrej Kmet.
Pihalna godba je nastala leta 1922 na Spodnjem Brniku pod vodstvom Čeha Kajzarja. Prvega maja so nastopili prvič in navsezgodaj spravili pokonci ves Brnik in Vopovlje. Že naslednje leto so sedež godbe prenesli v Cerklje in kapelnik je postal organist Franc Košnik, ki je godbo zelo uspešno vodil do druge svetovne vojne. Po vojni ji je komunistična oblast vzela skoraj nove inštrumente, češ, da jih potrebujejo za vojaško godbo in z obljubo, da jih bodo v kratkem vrnili. Z vračilom seveda ni bilo nič. Delo se je sicer nadaljevalo, vendar je počasi usihalo, dokler ni okoli leta 1960 dokončno razpadla. Na željo številnih občanov in na pobudo župana Franca Čebulja ja godba ponovno začela delovati leta 2010 pod vodstvom Tomaža Kukoviča. Danes godba zopet predstavlja trden člen cerkljanske kulture.
Godba pred letom 1940
Med vojnama sta v Cerkljah delovala dva tamburaška orkestra. Prvi je začel delovati sredi dvajsetih let pod imenom Svoboda. Izključno moško zasedbo je vodil Josip Lapajne. Po kakih desetih letih je skupina razpadla. Leta 1938 je v okviru Prosvetnega društva nastala druga tamburaška skupina, tokrat v ženski zasedbi. Vodila jih je učiteljica Kordiševa, ki je bila na začetku vojne pregnana. Skupina je s tem uradno prenehala delovati. Članice skupine pa so še naprej igrale in nekajkrat tudi nastopile. Še nekaj let po vojni jih je vodil Franc Marn.
V letu 1953 ali 54 je nastal moški kvintet. Vodil ga je Janez Močnik. Ker takrat v Cerkljah ni bilo posvetnega zbora se je vključil v Kulturno društvo kot njegova sekcija. Deloval je do leta 1963.
KMoPZ Davorina Jenka leta 2018
Moški pevski zbor Davorina Jenka je bil ustanovljen pri cerkljanskem kulturnem društvu z enakim imenom leta 1959. V njem je na začetku sodelovalo le 11 pevcev. V skoraj 65. letih se je razvil v močno poustvarjalno telo, stopil med najboljše slovenske moške zbore in se uveljavil na državnih tekmovanjih. Vodilo ga je 8 zborovodij: Janez Močnik, Gabriel Selan, Milko Škoberne, Dane Selan, Jože Mohar, Silvan Baša, Jožef Močnik in Neža Križnar. V njem je sodelovalo preko 150 pevcev.
Zapis ne bi bil popoln, če v njem ne bi bilo vsaj kratkega zapisa o cerkljanski glasbeni šoli. Edini učitelj v tej šoli je bil Rus Nikola Ignatjev, ki je učil kar na svojem domu. Bil je violinist. Igral, učil in popravljal je skoraj vse inštrumente. Učence je zbiral v orkester, s katerim je velikokrat nastopil na prireditvah. Umrl je leta 1970. S tem se je končala tudi njegova glasbena šola.
Leta 1995 je bil ustanovljen Ženski zbor OŠ Davorina Jenka Cerklje. Vodila ga je Damijana Božič Močnik. Deloval je do leta 2002.
Zelo pomembno delo za razvoj glasbene kulture kraja opravlja tudi šola. Do koder seže spomin najstarejših občanov in še veliko čez na cerkljanski šoli delujejo pevski zbori. Prve zapise o tem najdemo v sredini 19. stoletja. Spomnimo se samo Cvekovih in Vavknovih pojočih učencev. Od takrat do danes se je na šoli zvrstila dolga vrsta glasbenih pedagogov, ki so vsak po svojih močeh skrbeli za razvoj petja na šoli. Bila so obdobja “suhih krav” pa spet obdobja bogatega, ne samo petja, pač pa tudi muziciranja različnih inštrumentalnih skupin. Danes smo priča prav slednjega.
Podatke je iz različnih virov zbral in uredil Jožef Močnik